Kadar govorimo o prizadetosti naših dlani, je Dupuytrenova kontraktura bolezen, ki lahko močno ovira že osnovne funkcije naših dlani, kot so upognjenost enega ali več prstov na rokah, kar onemogoča normalno gibanje, rokovanje, vožnjo, umivanje, držanje stvari v rokah. Tako je Dupuytrenova bolezen počasi napredujoča bolezen, s katero s časom nastane Dupuytrenova kontraktura, ki je ni možno pozdraviti v popolnosti, jo pa lahko omejujemo z določenimi prijemi, ki jo blažijo, da je uporaba naših dlani lahko v mejah normalnega gibanja. Gre za zatrdline, ki nastajajo s kopičenjem celic v dlani, ki so benigne (niso rakaste) in po navadi neboleče.
Kontraktura tako zmanjšuje sposobnosti gibanja naših dlani, vozliči, ki se pojavljajo, se zategnejo in ukrivi prste, do te mere, da se oblika naših rok vidno spreminja. S časom postajajo naše roke boleče, in prstov ni možno iztegovati. Ukrivljenost prsta na dlani se imenuje Dupuytrenova kontraktura, ki onemogoča normalno iztegovanje prsta.
Ta bolezen izvira že iz pradavnine, nekje 1100 leta pred našim štetjem, ko so ob izkopu egipčanske grobnice, kjer odkrili prvi primer Dupuytrenove bolezni na mumijah, ki so jih našli v grobnici. Kasneje je bolezen bila opažena pri Vikingih, od leta 1660 naprej pa se je že z zdravniškimi raziskavami utemeljila Dupuytrenova kontraktura pri nekem kamnoseku, ob ugotovitvi ukrivljenih prstov na roki. Tako je bilo ugotovljeno, da so za nastanek te bolezni krive fascije in ne kite, kot so predvidevali.
Dokazano je, da se Dupuytrenova kontraktura pogosteje pojavlja pri moških kot ženskah, gre za družinsko anamnezo dednosti in je ne povezujejo z nastankom zaradi zunanjih vplivov preobremenjenosti in enoličnih gibov zapestja. Natančnega nastanka in vzroka te bolezni ne morejo opredeliti. Tako Dupuytrenova kontraktura ni smrtno nevarna bolezen, ne gre za rakaste celice, vendar je zelo neugodna za vsakodnevna opravila, saj so zaradi omejitve gibanja zapestja in ukrivljenih prstov omejene pomembne življenjske funkcije.…