Vsak človek ima želje, eni imajo bolj skromne želje, nekateri pa velike, sama se ne bi branila nepremičnine primorska, pravzaprav bi je bila še kako vesela. Človek, ko je mlad misli, da ima ogromno časa, nikamor se mu ne mudi. Potem pa pride v srednja leta in ugotovi, da bi bil čas, da malo uživa. Takrat nima več toliko energije, potrebuje več časa, da nekaj naredi in občasno ga tui kaj boli.
Sama, ko sem prišla v srednja leta, sem si še bolj želela nepremičnine primorska, kot takrat, ko sem bila mlada. Ne vem zakaj, a prav hrepenela sem, da bi imela en košček obale, vedno večjo željo sem imela. Prišlo je tako daleč, da sem začela premišljevati, da bi kasneje, ko bom šla v penzijo vse skupaj prodala in se preselila, nepremičnine primorska sem pogosto gledala preko spleta, kako so drage in kaj bi si jaz lahko privoščila.
Nisem bila navezana na svoj kraj, da bi imela velik krog prijateljev tudi ne, živela sem bolj osamljeno življenje in tega sem bila naveličana, nihče v mojem kraju me ne bi pogrešal, če bi šla na primorsko. Želja je rasla In vsak dan sem bolj hrepenela po obali. V svojem kraju nisem bila več srečna. Bila sem prepričana, da se bom preselila in še naprej gledala, kako se gibljejo cene nepremičnine primorska, da sem lahko upala naprej. Prišel je čas penzije in sklenila sem, da naredim to veliko spremembo, sedaj sem začela gledati nepremičnine primorska resno. Eno leto približno je trajalo, da sem našla primerno stanovanje in se preselila. Ne bom rekla, da sem ravno vriskala, ko sem prodala mojo hišo, a v srcu sem vedela, da sem naredila prav. Ponosna sem bila sama nase, da sem bila toliko močna in sledila sebi, nepremičnine primorska so nekaj povsem drugega, kot nepremičnine po vsej Sloveniji.
…