Ker nisem nikoli premišljevala o tem, kaj moraš storiti, če se ti zgodi prometna nesreča, žal nisem prav ničesar vedela, ko je do teg prišlo. Res ne premišljuješ o temu, ker si itak ne upaš niti pomisliti na to in verjamem, da veliko ljudi ne ve, kaj mora v tem primeru narediti. Hvala bogu je bila manjša prometna nesreča, kjer sem se zaletela nekomu v zadnji del avta. Enostavno ga nisem videla, da se je v križišču naenkrat ustavil in to je bilo to.
Oba sva izstopila iz avta in si na hitro ogledala škodo, videla sva, da je škoda minimalna in avte sva umaknila iz ceste, da se do konca pogovoriva. Ker sem bila res jaz kriva, da je bila prometna nesreča, sva si izmenjala potrebne podatke za uveljavitev povračila škode na zavarovalnici, izpolnila sva vse in se poslovila.
Ker je bila manjša prometna nesreča sva se oba lahko z avti odpeljala in ni bilo potrebe klicati vlečne službe. Za naprej enostavno nisem vedela, kako naprej, vedela sem samo, da sem jaz kriva, da se je prometna nesreča zgodila in to je to.
Tako sem z vso dokumentacijo stopila k zavarovalnici, ki te potem vodi naprej. Tam so mi povedali, da bo voznik, ki je bil soudeležen verjetno uveljavljal povračilo škode iz moje zavarovalne police, saj je bila prometna nesreča zaradi mene, jaz sem bila povzročiteljica. Ni mi bilo ravno prijetno, da imam stroške in ker sem bila jaz kriva, moram sama kriti popravilo mojega avta. Res sem bila popolnoma nepripravljena in ni mi bilo prijetno, ker so me samo pošiljali in mi govorili, kaj moram storiti, jaz pa nisem vedela ničesar. Če bi prej saj malo vedela stvari, bi znala odreagirati, kajti prometna nesreča se mi je zgodila prvič in upam, d tudi zadnjič.
Tukaj je toliko papirologije in vsega, da se človek, če ne ve stvari ne more znajti, pa čeprav je majhna prometna nesreča, ker ne ve niti osnov.…