Zakaj sem zamenjala Bio hrano za navadno hrano

Že nekaj časa se ne počutim dobro. Ko sem bila rosno mlada, se resnično nisem obremenjevala kaj in koliko jem. Moram reči, da tudi kot mlada nisem jedla slabe hrane, vendar pa nisem nikoli dajala pozornosti ali jem navadno hrano ali je to Bio hrana. Vse mi je bilo isto. Danes pa razmišljam drugače. Saj me je samo telo na to spomnilo. Kot sem rekla nisem se več počutila dobro, ampak zdravstveno sem bila zdrava. Potem pa greš raziskovat naprej.

Vprašala sem se:

Kakšno je tvoje življenje?

Imaš stresno službo?

Tvoj življenjski stil?

Se kaj športaš?

Ješ obroke?

Psihično počutje?

In na vse to sem si odgovorila kar dobro in potem sem raziskovala dalje. Na koncu, ko sem začela razmišljati, kje in kaj kupujem in kako je ta hrana pridelana pa sem prišla do mojega končnega problema. Ja hrana bo tista, pa ne da ne jem, nepravilno hrano jem, Bio hrana je zame.

Tako sem poskusila. V trgovini sem izbirala izdelke bio hrane in začela hoditi na tržnico po zelenjavo in sadje. Doma sem si naredila majhen vrtiček, da je zadostoval družini in je bilo. Tako sem počasi začela kuhinjo spreminjat v bio kuhinjo, ker je bila v njej Bio hrana. Moje počutje pa se je iz dneva v dan poboljševalo. Sprva sploh nisem opazila razlike, ampak naenkrat mi je postajalo vse lažje. Imela sem polno energije in bila dobre volje. Ko pa sem ugotovila, da moj trebuh ni več napihnjen kot balon, pa sem vedela, da je to vse prinesla bio hrana. Nisem mogla verjeti in pomisliti, kaj potem vse je slabega v tej navadni hrani. Kaj vse dodajajo, da izdelki izgledajo popolno in trajajo dlje, to sem se spraševala. Sedaj raje zagriznem v jabolko, ki je poškodovano ležalo na tleh iz mojega drevesa, kot da bi pojedla svetleče rdeče brez napak jabolko v trgovini.…

Suho sadje bo razveselilo tudi sladkosnede

Suho sadje spada med živila s srednje visokim glikemičnim indeksom. To je merilo za dvig glukoze v krvi, ki nastane kot posledica zaužitja določene vrste hrane. Najnižji glikemični indeks imajo zelena listnata zelenjava ter meso, ribe in jajca. Najvišji glikemični indeks imata sladkor in bel kruh. Suho sadje je po glikemičnem indeksu nekje na sredini lestvice. Zakaj je ta indeks tako pomemben? Prav on je namreč odgovoren za hitrost dviga glukoze v krvi, kar lahko sčasoma vodi v debelost in nastanek sladkorne bolezni, saj pride do izčrpanja trebušne slinavke in posledične odpornosti tkiv na inzulin. Ta pa je največji krivec za nastanek debelosti in sladkorne bolezni.

Suho sadje je vsekakor zdrav nadomestek za sladkor, ki ga zaužijemo v sladkih pijačah, sladoledu, sladicah in čokoladi. Vsi našteti imajo zelo visok glikemični indeks in se zato zelo odsvetujejo v zdravi prehrani in zdravem življenjskem slogu. Kljub temu, da se veliko ljudi skozi leta svojega življenja navadi na sladek okus, ki ga imata sladkor in čokolada, pa izkušnje mnogih govorijo v prid temu, da se lahko okus precej kmalu, že v nekaj tednih, prilagodi na manjšo količino sladkorja. Temu sledi manjši apetit, manj je tudi napadov lakote, ki je mnogokrat krivec za prenajedanje in posledično debelost.

Suho sadje se ponuja kot zelo primerna alternativa sladkorju in sladicam. Iz suhega sadja z oreščki in naravnimi sadnimi sokovi lahko pripravite zelo zdrave presne sladice, ki se vam bodo zelo kmalu prikupile. Le kdo se ne bi želel posladkati, uživati v božanskem in omamnem okusu in ob tem ne imeti slabe vesti, da je zaužil nekaj nezdravega. Suho sadje je nepogrešljiva sestavina vedno bolj priljubljenih presnih sladic. Verjemite, ko jih boste enkrat poskusili, boste na običajne sladice iz sladkorja, jajc, moke, masla, margarine in čokolade hitro pozabili.…

Pizze skozi zgodovino

Pizze so jed, ki je bila znana že v  času Neolitika. Skozi celotno zgodovino človeštva najdemo zapise, ko so ljudje poskušali dodati kruhu določene začimbe in dodatke, s čimer bi ga naredili bolj okusnega. Na Sardiniji so Francoski in Italijanski arheologi našli  pečico, v kateri se je pekel kruh že pred 3000 leti. V stari Grčiji so tudi poznali tanek kos kruha, ki so ga obložili z raznimi nadevi, kot so čebula česen in raznorazna zelišča. Ti primeri, ki so podobni današnji pizzi pa so obstajali v vseh Mediteranskih državah. Tovrstno jed so poznali tako Balkanski narodi, kakor tudi Etruščani, prebivalci Baltskih otokov in seveda Grki in Turki. Po svetu pa je tovrstna jed  bila uporabljena tako v Indiji, centralni in južni Aziji, Finski itd. Ideja pice je zelo osnovna in zato je lahko preživela celotno človeško zgodovino in obstaja še dandanes bolj popularna kot kadarkoli. Seveda pa najbolj znana pizza – pica Napolitana pričenja svojo znano in uspešno pot, na Italijanskih plantažah paradižnikov. Namreč, ko se je pričela sezona obiranja paradižnikov, so gospodinje imele veliko težavo, saj je bilo potrebno pripraviti malico za delavce. In kaj lažjega, kot uporabiti tisto česar imajo v izobilju – paradižnikovo omako. Na testo, ki so ga predhodno zamesile so nanesle paradižnikovo omako, dodale še malček začimb in vse skupaj porinile v pečico. Slastna in tako preprosta jed je bila pripravljena. Seveda lahko isto pizzo okusite še danes in če želite resnično okusiti osnovno vendar ta – pravo pizzo, obiščite Italijanski Napoli ter se postavite v vrsto, v znani pizzeriji, ki vam pripravi jed, ki vas popelje v zgodovino. Seveda pa si lahko skoraj tako dobro pizzo pripravite tudi doma. Če želite izvedeti kako, kliknite na Kako pripraviti slastne pice…