Vrhnja internetna domena (oz. Top Level Domain) je del sistema, po katerem strežniki posameznemu IP naslovu dodelijo ime. Imena računalnikov v omrežju sestavljajo domena in domenska končnica.
V sistemu poznamo več domenskih končnic, med njimi najbolj razširjene:
- .com – v začetku je bila ta namenjena za podjetja (company)
- .net – omrežna infrastruktura (npr. internetni ponudniki)
- .biz – namenjena za poslovni svet
- .edu – namenjena izobražćevalnim organizacijam, prvenstveno tistim iz ZDA)
- .gov – agencije vlade ZDA
- .name – namenjeno posameznikom
- .org – organizacije, ki ne sodijo v nobeno od ostalih vrhnjih internetnih domen
- .info – informacije (brez omejitev)
Poleg splošnih domenskih končnic pa poznamo tudi domenske končnice posameznih držav. Te so dvočrkovne, določene s standardom ISO 3166 (npr. Slovenija ima dodeljeno končnico .si).
Katero domeno boste registrirali sami je ponavadi odvisno od presoje, kako določena končnica oplemeniti ime domene. Praksa, katera pa se je razvila skozi zgodovino pa je nekako taka. Če želite vašo domeno promovirati na mednarodnem trgu in uporabljati spletno stran v več tujih jezikih potem boste najverjetneje registrirali .com domeno, če se boste oklepali zgolj posameznega malega trga (npr. Slovenijo) potem je praksa, da boste registrirali .si domeno.
Več tudi na: Ali mi registracija domene prinese boljšo optimizacijo strani?
Ljudje smo se nekako razvadili in domenske končnice vpisujemo nekako po lastni presoji. Tako bodo recimo uporabniki interneta v ZDA v domensko končnico v bistveno več primerih vpisali .COM kot pa .SI, ravno obratno se zadnje čase dogaja s .SI domenami, saj smo se Slovenski uporabniki navadili naše domene.
Registracija domene je tako pomembna od analize tržišča in končnih kupcev. V kolikor je vaša blagovna znamka šele v nastajanju morda razmislite, da jo zaščitite, tako da zakupite več različnih domenskih končnic, glede na tržišče na katerig boste nastopali.
…